e-Novice
Sedež podjetja Dunajska cesta 106
1000 Ljubljana
E: info@agado.si
T: 01 / 566 31 11
G: 041 / 616 998
F: 01 / 566 31 12

Delovni čas:
Ponedeljek - Petek
08:00 - 16:00
Linkedin
Agencija za mlade Punkt Brežice Černelčeva cesta 3
8250 Brežice
E: posavje@agado.si
T: 07 / 496 61 16
G: 040 / 190 532
F: 07 / 496 61 15

Delovni čas:
Ponedeljek - Petek
07:30-15:30

Mladi večinoma zaposleni za nedoločen čas, povprečno zaslužijo 1.300 evrov bruto

Objavljeno: 28.08.2019


Časopisnik Finance je pripravil odlično poročilo o povprečni mesečni plači mladih, starih od 15 do 29 let, ki so v Sloveniji zaposleni za nedoločen čas. Podatki so bili izvzeti iz Statističnega Urada RS. Statistični podatki kažejo, da znaša povprečna mesečna plača delovno aktivne mlade osebe, zaposlene za nedoločen čas, 1.300 eur bruto.  

Na začetku leta 2019 je po podatkih SURS-a v Sloveniji živelo 309 tisoč mladih, starih od 15 do 29 let. Kar je bistveno manj v primerjavi izpred 20-imi leti, ko je v to starostno skupino spadalo več kot 435 tisoč ljudi. 
Podatki za leto 2019 so pokazali, da se več kot polovica mladostnikov izobražuje formalno (denimo srednja šola in fakultete), manjši del jih je vključenih v izobraževanje za odrasle.
Lani je bilo po podatkih SURS-a v Sloveniji okoli 158 tisoč delovno aktivnih mladih, od tega je približno petina delala prek študentskega servisa, tri četrtine jih je bilo zaposlenih, preostali pa so bili samozaposleni. Približno 16 tisoč mladih pa je lani ostalo brezposelnih.

V katerih industrijah so mladi običajno zaposleni?
Za nedoločen čas je bila lani v podjetjih zaposlena dobra polovica mladih (54 odstotkov) iz populacije mladih. Na ravni celotne populacije pa je zaposlitev za nedoločen čas lani imelo kar 84 odstotkov med vsemi zaposlenimi v Sloveniji. 

Statistični podatki so pokazali, da so mlade ženske v večini zaposlene v storitvah in prodaji, moški pa v storitvah in prodaji ter v poklicih neindustrijskega dela (gradbeništvo, kovinska industrija, elektroindustrija, prehrambna industrija).

Povprečna mesečna bruto plača mladih je lani znašala nekaj manj kot 1.300 evrov, kar predstavlja četrtino manj od povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih v Sloveniji.

Mladi čedalje bolj vključeni v neformalna izobraževanja
Trendi nakazujejo pozitivne spremembe proaktivnosti mladih, saj število NEET mladih, starih od 15 do 34 let, vztrajno upada. Gre za mlade, ki niso vključeni ne v formalno izobraževanje, prav tako pa niso zaposleni (skupina NEET, angleška kratica za "not in education, employment, or training").

Po podatkih Eurostata je bilo lani takšnih 9,5 odstotka mladih (od 15 do 34 let), pred štirimi leti pa 13,6 odstotka. 
Slovenija se na ravni EU uvršča na šesto mesto (11,1 odstotka). 
Najmanjši delež imajo Nizozemci (6,8 odstotka), sledijo Švedi (sedem), Luksemburžani (8,3), Danci (9,2) in Avstrijci (9,4 odstotka). 
Največji delež mladih v skupini NEET imajo Italijani (24,8 odstotka), sledijo jim Grki (22,3) in Bolgari (19,1 odstotka).

V Sloveniji je po statističnih podatkih tudi stopnja tveganja revščine je med mladimi nižja (11,7 odstotka) od stopnje tveganja na ravni celotne populacije (13,3 odstotka).

Mladi bolj zadovoljni z življenjem kot odrasli, vendar bi se jih tretjina še vseeno izselila v tujino
Na temo zadovoljstva z življenjskim standardom je bila opravljena raziskava fundacije Friedrich Ebert Stiftung (FES) v sodelovanju s Centrom za raziskovanje postsocialističnih družb mariborske filozofske fakultete. 
Splošno zadovoljstvo z življenjem so mladi v povprečju ocenili z 8,1 (na lestvici od nič do deset). Odrasli so zadovoljstvo z življenjem ocenili s 7,3. S svojim življenjem pa so najmanj zadovoljni starostniki, stari 65 let ali več, ki so zadovoljstvo v povprečju ocenili z oceno 6,7.

Čeprav so mladi v povprečju s svojim življenjem zadovoljni, pa bi tretjina od več kot tisoč anketiranih mladih, starih od 14 do 29 let, želela zapustiti državo. V prvi vrsti bi se mladi Slovenci preselili v ostale države zaradi višjega življenjskega standarda (27 odstotkov), večjega dohodka (20 odstotkov), boljših možnosti zaposlovanja (16 odstotkov), izkušenj z drugimi kulturami (15 odstotkov) in boljšega izobraževanja (osem odstotkov).

Vir: SURS & Eurostat & FES & Časopisnik Finance, 2019